resonánca -e ž, pojm. (ȃ) fiz. sonihanje: magnetna ~; biti v ~i; glasb., jezikosl. |odzvok|; neobč. Njegova poezija nima ~e v današnjem času odmeva, odziva
Če želiš v spletišče deliti odmev lastnih misli vezanih na družbena ali kulturna zbivanja, jih pošlji na slovenian.feminist@gmail.com . Besedilo naj ne presega dveh tipkanih strani (TNR 12, enojni presledek).
|
31. 5. 2021
Kosmatice Milan Šelj in Marta Bartol Založba Zala, 2020 Otrokom v slast in staršem v razmislek Zbirka Kosmatice nas povabi v svet živali, rastlin in naravnih pojavov s spuščenim pedagoškim kazalcem, ki tradicionalno rad vstopi v otroške pesmi. Pesnik, Milan Šelj, bralca izzove, da doživi perspektive bitij, ki vsak na svoj način iščejo tisto, čemur bi ljudje rekli sreča. Ta je, kot kaže, močno povezana s podpirajočo skupnostjo, ki je bistvenega pomena za vzdrževanje ravnovesja. To je zaradi dinamike kraške pokrajine in raznolikosti flore in favne ves čas na preizkušnji. Poznane otroške pesniške motive, kot so črni kos in lačni medved preobleče in jim da nov glas. Ta z močjo vetra vstopa v ne preveč tesno rimo, ki podpre besede, kot so paberkovanje, ruj in vršiček. To pa je še ena odlika zbirke, saj nudi priložnost za širjenja besednega zaklada ali raziskovanje pesniške obrti. V slednjo nas v obliki recepta nagovarja pesem Pesnik peče. Zbirko kot celoto lahko razumemo kot domišljijski svet, ki nas, kot dobro premišljena planinska pot, vodi skozi odnose ter resnične kraje in se ustavi na razglednih točkah. Na teh nas nagovarjajo vprašanja lastne samopodobe, sanj, razigranosti in medsebojne naklonjenosti. Kljub živalskim motivom se pesmi nikoli ne zatikajo v stereotipe o kakšnih zvitih lisicah, ki se kot po tekočem traku reproducirajo v otroški literaturi. Krasno je kako pesniška zbirka preseže družbene vzgibe, ki bi otrokom razlagali o primernosti njihovega bivanja, igre, vprašanj. To se mi zdi nujno. Otroci imajo pravico do literature, ki jih vzpodbuja, da najdejo sebi lasten izraz in poletijo v smer, ki jim je ljuba. Na tak način bodo prišli do lastnih izkušenj in se povezali s pogorelčki, ki razmišljajo podobno. Pesmi so otrokom ponujene kot posladek ustvarjen iz črk, ki jih je pesnik zamesil, kot pekovski mojster, s katerim se primerja, in so povabilo v svet čuječih bitij, ki je v šumu kapitalizma in elektronike naslovljen na bralce. Otroška domišljija zasluži možnost, da izriše palčka, ki se vrti z Martinom in Maksom ter ustvarja glasbo, na katero plešeta koza Loredana in muca Ivana. Kosmatice so na videz majhen kraj, poln raznolikih prebivalcev, ki svojo resnico živijo z lahkotnostjo, ki je človeškem svetu ves čas na preizkušnji. Ilustratorka Marta Bartolj je živalim, ki z ljudmi delijo enake skrbi in občutja, spretno nadela človeške obleke in jih vpela v opravila, ki jih narekujejo vsebine pesmi. V zbirko je naselila raznovrstne ptice in rastlinje, kot poziv, naj opazujemo okolje, ki nas obdaja, in mu prisluhnemo, da bi nemara tudi sami prišli na sled krtu, ki skozi teleskop pogleduje proti svojim sanjam. Preplet pesmi in ilustracij je povabilo na ples, ki ga obiščejo celo kače, čeprav nimajo ne nog in rok, si za to priložnost z veseljem nadenejo ličen klobuk. |